Kolikšne so slovenske pokojnine?

V Sloveniji pokojnine prejema nekaj več kot 643 tisoč ljudi. Med njimi jih nekaj manj kot 490 tisoč prejema starostno pokojnino, nekaj več kot 57 tisoč pa invalidsko, kažejo podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz).

Danes pokojnine prejema približno 30 tisoč več oseb kot pred desetletjem. Se je pa v tem času povečalo tudi število zavarovancev, torej tistih, ki plačujejo pokojninske prispevke, in sicer je zraslo z 875 tisoč na 999 tisoč. To vključuje zaposlene, samozaposlene, brezposelne (za katere so plačani prispevki), kmete, študente in dijake.

Najnižje in najvišje

Po podatkih iz mesečnega statističnega pregleda Zpiza za maj letos je starostna pokojnina, odmerjena za 40 let pokojninske dobe, od najnižje pokojninske osnove znašala 774,67 evra, odmerjena od najvišje pokojninske osnove pa 3.098,67 evra.

Zakonsko določena najnižja pokojnina je bila 352,58 evra – najmanj toliko dobi upokojenec, ki je pridobil pravico do starostne pokojnine in ima dopolnjenih najmanj 15 let zavarovalne dobe. Najvišja izplačana pokojnina pa je bila maja letos 4.387,75 evra.

Povprečna starostna pokojnina je lani znašala 901 evro, kar je 64,4 odstotka povprečne plače. Pred desetletjem, leta 2015, je bila povprečna pokojnina 613 evrov, kar je bilo 67 odstotkov takratne povprečne plače.

Povprečna bruto starostna pokojnina je bila maja letos po podatkih Zpiza 951 evrov, pri čemer so moški dobili v povprečju nekoliko manj (932 evrov) kot ženske (972 evrov).

V letu 2024 je bila povprečna bruto starostna pokojnina 901 evro, kar je 9 odstotkov več kot leto pred tem.

16.212 upokojencev ima pokojnine, nižje od 500 evrov. Od 500 do 1.000 evrov prejema 220.639 upokojencev, od 1.000 do 1.500 evrov pa 120.624 upokojencev.

33.151 upokojencev ima pokojnino med 1.500 in 2.000 evri. 11.573 jih prejema med 2.000 in 2.500 evrov, 8.513 pa med 2.500 in 3.000 evrov.

Pokojnine, višje od 3.000 evrov, prejema 3.272 upokojencev. Pri tem gre za podatke o starostnih pokojninah, ki ne vključujejo vdovskih, družinskih in invalidskih pokojnin.

Upokojenci vse revnejši?

Po podatkih statističnega urada (Surs) je v letu 2024 z dohodkom, manjšim od praga tveganja revščine, živelo 22,6 odstotka ali približno 111.000 upokojencev. Pred desetletjem je bilo takih upokojencev 74.000, kar je bilo 15 odstotkov. Kot so nam pojasnili na Sursu, jih je bilo toliko izpostavljenih tveganju revščine, "kar pa ne pomeni, da so bili tudi dejansko revni, ker se meri relativna revščina, v primerjavi z drugimi, in ne absolutna". Prag tveganja revščine se namreč izračuna kot 60 odstotkov mediane ekvivalentnega neto razpoložljivega dohodka vseh gospodinjstev.

"Pri izračunu ne upoštevamo samo pokojnin, ampak vse razpoložljive neto dohodke vseh članov gospodinjstva, v katerih upokojenci živijo," so še pojasnili na Sursu in dodali, da delež starejših od 65 let pod tem pragom v zadnjem obdobju nekoliko narašča "predvsem na račun nominalno najvišjega povečanja praga tveganja revščine, ki mu dohodki nekaterih skupin prebivalstva ne sledijo".

"Veliko starejših oseb je tik pod pragom tveganja revščine. Če bi bil letni prag tveganja revščine za 300 evrov nižji (mesečna razlika 25 evrov), bi bilo pod pragom približno 8.000 manj oseb, starejših od 65 let," so dodali na statističnem uradu.

Zdus: "Povprečni upokojenec zelo težko živi"

Kljub temu da se je povprečna pokojnina v zadnjih letih povišala, to ne pomeni, da upokojenci živijo bolje.

"Razmere za upokojence se poslabšujejo," je jasen podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Stanko Kranvogel. "Če primerjamo povprečno rast plač in višino pokojnin, pokojnine znatno zaostajajo za višino plač," opozarja na "bojazen, da bomo imeli cel kup revnih upokojencev".

Kot pravi Kranvogel, je zajamčena pokojnina okrog 780 evrov, medtem ko je prag tveganja revščine več kot 800 evrov. "Potem vemo, kje smo – povprečni upokojenec zelo težko živi," izpostavlja predstavnik Zdusa.

Kot dodaja, je nekoliko lažje tistim starejšim, ki imajo lastno hišo in vrt. Hudo pa je starejšim, ki živijo v blokih, morajo plačevati najemnino in visoke stroške. "Nekaterim ne ostane skorajda nič. Situacija je izjemno težka," pravi.

Nizke plače, nizke pokojnine

Kranvogel poudarja, da so nizke pokojnine posledica nizkih plač. "Velik del zaposlenih prejema minimalno plačo. Dokler delodajalci ne bodo pošteno plačevali delavcev, tako dolgo bomo imeli tudi revne upokojence," je jasen in opozarja, da gre za vzročno povezavo. "Dokler bodo delodajalci stremeli samo za dobički in iskali delavce, tudi v tujini, ki so pripravljeni delati še za manj, bo tako," pravi.

In kaj Zdus svetuje upokojencem, ki se težko prebijajo iz meseca v mesec? "Imamo državne institucije, ki so plačane za to, da poskrbijo zanje," odgovarja Kranvogel. Upokojencem svetujejo, da se obrnejo na centre za socialno delo (CSD).

"Na CSD imajo podatke o premoženju in prihodkih posameznikov. Upokojenci lahko zaprosijo za denarno socialno pomoč, dodatek za pomoč in postrežbo ter druge vrste pomoči," svetuje Kranvogel.

Prostovoljci Zdusa v programu starejši za starejše tistim, ki se težko preživljajo, pomagajo z nasveti in jih napotijo na ustrezne institucije in humanitarne ustanove.

"Je pa situacija zelo težka, da mora človek, ki je 40 let garal, na stara leta prositi za pomoč. Velikokrat sami nočejo na CSD, ampak gredo v njihovem imenu prostovoljci, ker jih je enostavno sram, da morajo prositi," žalostno podobo opisuje predstavnik zveze upokojencev.